Biti mlad športnik prinaša številne prednosti, med drugim telesno pripravljenost, razvoj spretnosti in osebnostno rast. Vendar je usklajevanje šolskih in športnih obveznosti lahko izziv. Namen tega izobraževalnega modula je športnikom ponuditi strategije za učinkovito urejanje šolskega urnika ob treningih, tekmovanjih in drugih obveznostih, povezanih s športom. Tukaj predstavljeni nasveti temeljijo na znanstvenih raziskavah in študijah, opravljenih na področju športne znanosti. Učinkovito upravljanje teh različnih vidikov življenja je lahko pogosto preobremenjujoče. Vendar pa lahko s pravimi strategijami in načrtovanjem dosežete ravnovesje, ki vam bo omogočilo odličnost tako na akademskem kot na športnem področju. V tem izobraževalnem besedilu bomo raziskali z dokazi podprte tehnike, ki vam bodo pomagale pri učinkovitem urejanju šolskega in športnega urnika. Raziskave vedno znova kažejo, da je ohranjanje ravnovesja med učenjem in športom ključnega pomena za splošno dobro počutje in uspeh mladih športnikov. Akademski dosežki so temelj za prihodnje poklicne priložnosti, šport pa prinaša številne telesne, duševne in družbene koristi. Uravnoteženje obeh področij spodbuja celostni razvoj in zmanjšuje tveganje izgorelosti ali zanemarjanja pomembnih vidikov življenja.
Glavni razlog, zakaj mora profesionalni športnik združiti izobraževanje in športno kariero, je preprost, in sicer obstoj po koncu športne kariere. Številni športniki so izgubljeni, ko morajo končati ali po končani karieri, saj niso načrtovali dolgoročnega cilja v svoji dvojni karieri, izobraževanju/zaposlitvi. Uspeh v športu zahteva dolgoročno načrtovano in ciljno usmerjeno delo. Veliko ur usposabljanja in potovanj je pogosto težko združiti z zahtevami izobraževanja. Evropske smernice opredeljujejo dvojno kariero kot usklajevanje zahtev za uspešen začetek, razvoj in zaključek športne kariere z zahtevami izobraževanja in/ali dela. Športno kariero in njene razvojne stopnje obravnavamo kot del posameznikove vseživljenjske kariere. Če na dvojno kariero pogledamo s širšega vidika, lahko rečemo, da se nanaša na usklajevanje športne kariere z različnimi drugimi področji, ki so pomembna za športnika v določenem obdobju razvoja, kot so pridobivanje izobrazbe, zagotavljanje zadovoljivih materialnih sredstev, dejavno vključevanje v družbeno življenje itd. Dvojna kariera dejansko pomeni, da ima posameznik kariero z dvema pomembnima stebroma (npr. šport in izobraževanje/delo), ki se razvija skozi posamezne razvojne stopnje, med katerimi so prehodna obdobja. Dvojna kariera je zelo zapleten proces, saj vsebuje obdobja intenzivnega športnega udejstvovanja, obdobja, ko je pozornost bolj usmerjena v šolanje, in obdobja, ko mora študent športnik hkrati usklajevati oboje. Kakovost usklajevanja športne kariere in izobraževalne poti skozi srednješolsko in visokošolsko izobraževanje ne vpliva le na športnikov osebni in športni razvoj, temveč pomembno vpliva tudi na njegov poklicni razvoj in zaposljivost med športno kariero in po njej (Štrumbelj et al., 2018).
V zadnjem času se raziskave dvojne kariere vse bolj osredotočajo na preučevanje kompetenc, tj. znanja, spretnosti, izkušenj in odnosov, ki jih športniki potrebujejo za uspešno usklajevanje vrhunskega športa in izobraževanja. V obsežnem raziskovalnem projektu “Gold in Education and in Elite Sport” (GEES), ki je potekal v Sloveniji in še v osmih evropskih državah, smo analizirali, katere kompetence so pomembne za uspešno usklajevanje šolanja in športa. V študiji je sodelovalo skoraj 4200 športnikov, starih od 15 do 25 let. Rezultati so pokazali, da morajo imeti športniki za uspešno dvojno kariero naslednje visoko razvite kompetence:
– Vztrajnost v težkih trenutkih in obdobjih, ko ne napredujete.
– Razumevanje pomena počitka in regeneracije.
– Sposobnost obvladovanja stresa v šoli in pri športu.
– Predanost uspehu v športu in izobraževanju.
– zaupanje v lastne sposobnosti za premagovanje izzivov v šoli in pri športu.
– Pripravljenost odreči se na račun uspeha v šoli in športu.
– sposobnost učinkovitega upravljanja s časom.
– sposobnost dobrega sodelovanja s podpornim osebjem v izobraževanju in športu (npr. s trenerjem, profesorji …).
– Samodisciplina za izpolnjevanje zahtev usklajenega šolanja in športa (npr. samostojno delo brez nadzora drugih).
– Asertivnost (samozavest).
Za učinkovito usklajevanje šolanja in športa je pomembna tudi usposobljenost za vodenje dvojne kariere. To vključuje sposobnost zavestnega načrtovanja, sposobnost samostojnega odločanja v zvezi z izobraževanjem in športno kariero ter sposobnost določanja prednostnih nalog, ki jih je treba opraviti. Pomembno je, da športnik razume, kaj mora storiti za uspeh tako v športu kot v šoli, in da verjame, da se lahko šolanje in šport pozitivno dopolnjujeta. Ena od zelo pomembnih kompetenc pri vodenju dvojne kariere je sposobnost športnika, da način usklajevanja zahtev šole in športa prilagodi sebi, svojim potrebam in značilnostim. Te kompetence vključujejo tudi vsakodnevne življenjske spretnosti (npr. kuhanje, skrb zase in za dom) ter sposobnost upravljanja lastnih financ. Rezultati študije so pokazali, da sta za uspešno dvojno kariero potrebni tako imenovani kompetenci I samoregulacije in odpornosti na stres. Mednje spadata sposobnost obvladovanja čustev v stresnih situacijah ter sposobnost, da neuspehe in težave vidimo s pozitivne plati. Ker uspeh v športu in izobraževanju zahteva dolgotrajno delo, je potrpežljivost ena od najpomembnejših sposobnosti. Na obeh področjih si je treba zastaviti dosegljive cilje, jih znati kritično ovrednotiti in po potrebi spremeniti. Za uspešno dvojno kariero je pomembno, da se zavedate svojih prednosti, slabosti in sposobnosti. Športnik se mora znati osredotočiti na “tukaj in zdaj” in čim bolj ignorirati moteče dražljaje iz okolja.
Tretji sklop kompetenc, potrebnih za učinkovito usklajevanje šolanja in športa, so socialne kompetence. Ti se nanašajo na športnikove socialne spretnosti in njegove medosebne odnose z drugimi. Poleg že omenjenega dobrega sodelovanja s podpornim osebjem je pomembno, da zna športnik ob pravem času poiskati nasvet pri pravi osebi, učinkovito komunicirati in reševati konfliktne situacije. S tem je povezana tudi sposobnost pogajanja in zastopanja lastnih interesov. Sposobnost ustvarjanja in ohranjanja dobrih odnosov z družino, prijatelji in sodelavci ter sposobnost prilagajanja novim razmeram olajšata usklajevanje odgovornosti, povezanih z dvojno kariero. Socialna kompetenca vključuje tudi pripravljenost učiti se od drugih in iz lastnih preteklih izkušenj.
Četrti sklop kompetenc se nanaša na načrtovanje dvojne poklicne poti. To pomeni, da mora imeti športnik vizijo, kam želi iti v življenju – med dvojno kariero in po njej – ter biti pripravljen iskati in raziskovati poklicne možnosti, tudi zunaj športa. Na obeh področjih si mora znati postaviti dosegljive cilje in imeti pripravljene rezervne načrte. Pomembno je, da je športnik prilagodljiv in pripravljen na nepredvidene spremembe. Zelo pomembna dvojna poklicna kompetenca je tudi sposobnost, da dosežke v športu in izobraževanju postavite v pravo perspektivo.
Upravljanje časa je za mlade športnike ključnega pomena, da ohranijo ravnovesje med šolo in športom. Raziskave kažejo, da lahko učinkovite veščine upravljanja s časom pripomorejo k boljši učni uspešnosti in manjši stopnji stresa (Pallant, 2019).
Odprta komunikacija z učitelji in trenerji je ključnega pomena za učinkovito upravljanje urnika. Znanstvene študije so pokazale, da pozitivni odnosi med učitelji in učenci prispevajo k učnemu uspehu (Hughes et al., 2019).