3.3. Športni menedžment kot priložnost za gradnjo kariere za mlade vrhunske športnike

Športni menedžment je opredeljen kot menedžment, ki vključuje katero koli kombinacijo veščin, povezanih z načrtovanjem, organiziranjem ali vodenjem organizacije s primarnim proizvodom ali storitvijo, povezano s športom ali telesno dejavnostjo[1]. Vključuje veliko različnih področij, od financ do trženja, poslovanja do upravljanja dogodkov in še več.

S študijem športnega menedžmenta mlajši vrhunski športniki pridobijo nov vpogled v različne vidike športnega menedžmenta, lahko izboljšajo svojo sposobnost upravljanja in vodenja, se naučijo, kako vzpostaviti nova sodelovanja z deležniki v športu in (med)nacionalno športno skupnostjo, tehnik reševanja problemov in kriznega upravljanja, hkrati pa se seznanijo z različnimi poslovnimi trendi, ki zaznamujejo športno industrijo.

Za učenje športnega menedžmenta so na voljo naslednje možnosti. (a) univerze/šole, ki ponujajo dodiplomske, podiplomske in doktorske programe; (b) poslovne šole, ki ponujajo specializirane programe, ki združujejo poslovna načela s športno usmerjenimi predmeti; (c) zavodi za športni menedžment, ki izdajajo ustrezne certifikate; (d) spletne platforme (Coursera, edX, Udemy), ki ponujajo množične spletne odprte tečaje različnih univerz in industrijskih strokovnjakov. Te možnosti ustrezajo vse večjemu povpraševanju po izobraževanju na področju športnega menedžmenta.

V nadaljevanju sledi kratek opis desetih (10) glavnih elementov športnega menedžmenta, s katerimi se bo elitni športnik ukvarjal, če se bo odločil za to dejavnost:

Upravljanje športa

Upravljanje športa se nanaša na sistem, strukture in procese, ki so vzpostavljeni za nadzor in upravljanje športnih organizacij, združenj in upravnih organov. To je okvir, ki zagotavlja preglednost, odgovornost in odgovorno sprejemanje odločitev v športni industriji. Učinkovito upravljanje športa je bistvenega pomena za ohranjanje integritete športa, zaščito pravic športnikov, spoštovanje etičnih standardov in spodbujanje dolgoročne vzdržnosti športnih organizacij.

Ključni vidiki upravljanja športa vključujejo:

1. Organizacijska struktura: Upravljanje športa opredeljuje organizacijsko strukturo športnih organov, vključno z odbori, komisijami in izvršnim vodstvom. V njem so opisane vloge, odgovornosti in načini poročanja, da se zagotovi učinkovito sprejemanje odločitev in jasna pristojnost.
2. Predpisi in politike: Upravljanje športa določa pravila, predpise in politike, ki urejajo ravnanje športnikov, trenerjev, uradnikov in drugih deležnikov, vključenih v šport. To vključuje protidopinške politike, kodekse ravnanja, etične smernice in ukrepe za boj proti korupciji.
3. Finančno upravljanje: Upravljanje športa vključuje nadzor nad finančnimi zadevami, vključno s pripravo proračuna, finančnim poročanjem in revizijo. Pregledne finančne prakse zagotavljajo odgovorno upravljanje sredstev in njihovo uporabo za spodbujanje razvoja športa.
4. Zastopanje športnikov: Pri upravljanju športa se upošteva zastopanost in vključenost športnikov v procese odločanja. Prispevek športnikov je bistvenega pomena za razumevanje potreb in skrbi tistih, ki so neposredno vključeni v športne dejavnosti.
5. Preglednost in odgovornost: Upravljanje športa spodbuja preglednost pri sprejemanju odločitev in zagotavlja, da so zainteresirane strani odgovorne za svoja dejanja. To lahko vključuje razkritje finančne dokumentacije, objavo zapisnikov sestankov ter pošten in pregleden postopek izbire uradnikov in športnikov.
6. Etika in integriteta: Etičnost in integriteta sta pri upravljanju športa najpomembnejši. Uvedeni so ukrepi za preprečevanje navzkrižja interesov, spodbujanje poštene igre ter zaščito pred korupcijo, dopingom in drugimi neetičnimi praksami.
7. Vključevanje in raznolikost: Športno upravljanje si prizadeva biti vključujoče in raznoliko ter spodbuja udeležbo in zastopanost vseh demografskih skupin, ne glede na spol, etnično pripadnost ali poreklo.
8. Skladnost in pravne zadeve: Športne organizacije morajo upoštevati nacionalne in mednarodne zakone ter predpise nacionalnih in mednarodnih športnih zvez. Skladnost zagotavlja, da športni organi delujejo v skladu s pravnim okvirom in izpolnjujejo mednarodne standarde.
9. Razvoj in spodbujanje športa: Upravljanje športa se osredotoča na razvoj in promocijo športa, podporo razvoja na lokalni ravni in ustvarjanje priložnosti za športnike, da dosežejo vrhunske rezultate.

Učinkovito upravljanje športa je ključnega pomena za ohranjanje verodostojnosti in ugleda športnih organizacij ter za krepitev zaupanja javnosti v športni svet. Z vzdrževanjem visokih standardov upravljanja lahko športna industrija še naprej zagotavlja prijetne, poštene in varne izkušnje za športnike, navijače in vse vpletene zainteresirane strani.

Strateško načrtovanje v športu

Strateško načrtovanje vključuje postopek določanja jasnih ciljev, oblikovanja strategij in oblikovanja akcijskih načrtov za uspešno in učinkovito doseganje teh ciljev. Gre za proaktiven in v prihodnost usmerjen pristop, ki usmerja splošno vodenje in odločanje organizacije. Strateško načrtovanje pomaga športnim organizacijam, da se prilagodijo spremembam v panogi, izkoristijo priložnosti in premagajo izzive, hkrati pa ostanejo zveste svojemu poslanstvu in vrednotam.

Ključne sestavine strateškega načrtovanja so:

1. Poslanstvo in vizija: Postopek se začne z opredelitvijo poslanstva organizacije, ki opisuje njen namen in razlog za obstoj. V viziji je opisano želeno stanje v prihodnosti in kaj želi organizacija dolgoročno doseči.
2. Analiza SWOT: Izvede se temeljita analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti organizacije (SWOT). Ta ocena zagotavlja dragocen vpogled v notranje zmogljivosti in zunanje dejavnike, ki lahko vplivajo na uspeh organizacije.
3. Določanje ciljev: Na podlagi poslanstva in analize SWOT se določijo specifični, merljivi, dosegljivi, relevantni in časovno omejeni cilji (SMART). Ti cilji so usklajeni s poslanstvom in vizijo organizacije ter služijo kot podlaga za strateški načrt.
4. Strateške pobude in cilji: Strateške pobude so opredeljene za reševanje ključnih izzivov in izkoriščanje priložnosti. Te pobude spremljajo posebni cilji, ki opredeljujejo, kaj želi organizacija doseči z vsako pobudo.
5. Dodelitev sredstev: Strateško načrtovanje vključuje določitev virov, vključno s finančnimi, človeškimi in tehnološkimi, ki so potrebni za uspešno izvajanje strateških pobud.
6. Izvedbeni načrt: Pripravi se podroben načrt, v katerem so opisani koraki, časovni razporedi, odgovornosti in kazalniki uspešnosti za izvajanje strateških pobud. Ta načrt zagotavlja, da vsi v organizaciji razumejo svoje vloge in prispevke k doseganju ciljev.
7. Spremljanje in vrednotenje: Stalno spremljanje in vrednotenje strateškega načrta sta bistvenega pomena za merjenje napredka, ugotavljanje morebitnih odstopanj in po potrebi prilagajanje. Ključni kazalniki uspešnosti (KPI) se uporabljajo za spremljanje uspešnosti organizacije glede na njene cilje.
8. Upravljanje tveganj: Strateško načrtovanje vključuje prepoznavanje morebitnih tveganj in izzivov, ki se lahko pojavijo med izvajanjem, ter pripravo načrtov ukrepov za zmanjšanje teh tveganj.
9. Vključevanje zainteresiranih strani: Vključevanje zainteresiranih strani, kot so športniki, trenerji, osebje, sponzorji in navijači, v celoten proces strateškega načrtovanja zagotavlja, da se njihovi pogledi in povratne informacije upoštevajo in vključijo v načrt.

Strateško načrtovanje ni enkratna naloga, temveč stalen proces, ki zahteva prožnost in prilagodljivost za odzivanje na spreminjajoče se okoliščine. Uspešne športne organizacije uporabljajo strateško načrtovanje kot dinamično orodje za usmerjanje svoje rasti in razvoja, hkrati pa se odzivajo na nenehno spreminjajočo se športno industrijo.

Zastopanje športnika

Športni menedžer, znan tudi kot športni agent ali predstavnik športnikov, deluje kot posrednik med športniki in različnimi zainteresiranimi stranmi v športni industriji. Glavna naloga športnega menedžerja je zagovarjanje najboljših interesov športnika ter skrb za različne vidike njegove kariere in poslovnih zadev.

V nadaljevanju so predstavljene nekatere ključne odgovornosti športnega menedžerja pri zastopanju športnikov:

1. Pogajanja o pogodbi: Športni menedžerji se v imenu športnika pogajajo o pogodbah z ekipami, klubi, sponzorji in drugimi organizacijami. Njihov cilj je zagotoviti ugodne pogoje, vključno s plačami, bonusi, spodbudami in drugimi pogodbenimi ugodnostmi.
2. Načrtovanje kariere: Športni menedžerji sodelujejo s športniki pri oblikovanju dolgoročnih načrtov kariere. To vključuje prepoznavanje priložnosti za rast, vodenje odločitev o izbiri ekipe in načrtovanje strategij za športnikov profesionalni razvoj.
3. Finančno upravljanje: Športni menedžerji skrbijo za finančne vidike športnikove kariere, vključno s pripravo proračuna, davčnim načrtovanjem in upravljanjem naložb. Sodelujejo lahko s finančnimi svetovalci, da zagotovijo športnikovo finančno stabilnost in varnost.
4. Upravljanje blagovne znamke: Športni menedžerji pomagajo športnikom pri oblikovanju in upravljanju njihove osebne blagovne znamke. Razvijajo strategije za promocijo športnikove podobe, podpore in sponzorskih priložnosti, da bi povečali njegovo tržno uspešnost.
5. Trženje in potrditve: Športni menedžerji za športnika iščejo pogodbe o podpori in trženjska partnerstva. Poganjajo se o sponzorskih pogodbah in zagotavljajo, da so priložnosti za podporo skladne s športnikovo blagovno znamko in vrednotami.
6. Pravna in pogodbena skladnost: Športni menedžerji zagotavljajo, da športniki spoštujejo pravne zahteve, športne predpise in pogodbene obveznosti. Pri pregledu in izvajanju pogodb lahko sodelujejo s pravnimi strokovnjaki.
7. Odnosi z mediji: Športni menedžerji skrbijo za stike z mediji in odnose z javnostmi za športnika. Upravljajo prošnje medijev, organizirajo intervjuje in pomagajo oblikovati športnikovo javno podobo.
8. Zdravje in dobro počutje: Športni menedžerji dajejo prednost zdravju in dobremu počutju športnikov. Usklajujejo lahko zdravstveno oskrbo, rehabilitacijo in dostop do strokovnjakov za športne dosežke, da bi optimizirali športnikovo telesno stanje.
9. Krizno upravljanje: Športni menedžerji v primeru polemik ali kriz delujejo kot svetovalci in športniku pomagajo prebroditi zahtevne situacije ter zaščititi njegov ugled in kariero.
10. Pogajanja o prenosih in menjavah: Pri športnikih v ekipnih športih se lahko športni menedžerji pogajajo o prestopih in menjavah igralcev med ekipami, pri čemer upoštevajo športnikove želje in karierne cilje.
11. Mreženje in povezave z industrijo: Športni menedžerji navezujejo stike s ključnimi osebami v športni industriji, vključno z lastniki ekip, trenerji in vodstvenimi delavci lig.
12. Dolgoročno načrtovanje: Športni menedžerji pomagajo športnikom pri načrtovanju njihove kariere po končanem igranju. To vključuje raziskovanje možnosti za trenerstvo, oddajanje ali druge vloge v športni industriji.

[1] https://www.gcu.edu/blog/business-management/all-about-sports-management-industry