Opredelitve pojmov
Zdravje
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opredeljuje zdravje kot “stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne zgolj odsotnost bolezni ali slabosti”. Ta opredelitev poudarja celostno naravo zdravja, ki ne vključuje le odsotnosti bolezni ali obolenja, temveč tudi dobro počutje na vseh področjih človekovega življenja, vključno s telesnimi, duševnimi in socialnimi vidiki. Zaveda se, da na zdravje vplivajo različni dejavniki, vključno z genetiko, življenjskim slogom, okoljem in socialnimi dejavniki zdravja.
Duševno zdravje
Dobro počutje, v katerem se posameznik zaveda svojih zmožnosti, se lahko spopada z običajnimi življenjskimi obremenitvami, produktivno dela in prispeva k svoji skupnosti. Duševno zdravje je osebno in subjektivno ter vključuje: 1.) občutek notranjega dobrega počutja 2.) občutek skladnosti z lastnimi vrednotami in prepričanji 3.) občutek miru s samim seboj in 4.) pozitiven in optimističen odnos do življenja.
Simptomi duševnega zdravja
Negativni vzorci razmišljanja, čustvovanja in vedenja, ki lahko povzročajo stisko in/ali ovirajo delovanje, vključno s športnimi dosežki.
Motnje duševnega zdravja
Klinično diagnosticirana stanja, ki povzročajo pomembne in trajne spremembe v mišljenju, čustvovanju in/ali vedenju osebe, ki so povezane z veliko stisko in/ali oviranostjo pri družbenih, poklicnih ali drugih pomembnih dejavnostih, kot so učenje, usposabljanje ali tekmovanje.
Kontinuum duševnega zdravja
Kontinuum duševnega zdravja je model, ki opisuje razpon izkušenj na področju duševnega zdravja posameznika, od optimalnega duševnega počutja do hude duševne bolezni. Pomembno je opozoriti, da je izkušnja z duševnim zdravjem pri vsakem posamezniku drugačna in da se lahko položaj posameznika na kontinuumu sčasoma spremeni. Poleg tega kontinuum duševnega zdravja ni linearen model; posameznik lahko prehaja med posameznimi stopnjami.
Odgovornosti
Temelji in pravica športnikov do zdravja s strateškega vidika je duševno zdravje zapisano v Olimpijski listini (v veljavi od julija 2020)
člen 1.10: “Vloga MOK je … spodbujati in podpirati ukrepe v zvezi z zdravstveno oskrbo in zdravjem športnikov;” in v Etičnem kodeksu MOK (2020), člen 1.5: “Spoštovanje univerzalnih temeljnih etičnih načel je temelj olimpizma. Ta načela vključujejo: … Zagotavljanje pogojev za varnost, dobro počutje in zdravstveno oskrbo udeležencev, ki so ugodni za njihovo telesno in duševno ravnovesje.”
Osnovna univerzalna načela dobrega upravljanja (2022)
Športne organizacije sprejmejo pravila za varovanje telesnega in duševnega zdravja športnikov ter za omejitev tveganja ogrožanja zdravja športnikov (zdravniški nadzor, število tekmovalnih dni, onesnaževanje, duševno zdravje itd.). S sprejetjem strateškega načrta olimpijskega gibanja Olimpijska agenda 2020+5, ki je bil odobren marca 2021, se je okrepila. V tem načrtu je 15 priporočil, v katerih so opisane zaveze MOK v olimpijskem gibanju. Ti vključujejo:
Priporočilo 3: Okrepiti pravice in odgovornosti športnikov (v celotnem olimpijskem gibanju). varovanje duševnega in telesnega zdravja, vključno z varnim tekmovalnim in izobraževalnim okoljem ter zaščito pred zlorabami in nadlegovanjem.
Priporočilo 5: poudarja zavezo MOK, da “še naprej krepi varen šport/varnostno zaščito v olimpijskem gibanju, da se zaščiti telesno in duševno počutje športnikov”. Povečajte število programov za podporo duševnega zdravja za vrhunske športnike in njihovo spremstvo.
Priporočilo 10: Okrepiti vlogo športa kot pomembnega dejavnika pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja ZN. spodbujanje koristi športa za telesno in duševno zdravje s pomočjo partnerstva s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). razvijanje socialnega razvoja s športnimi partnerstvi in programi z nevladnimi organizacijami, ki posameznikom zagotavljajo boljše zdravje in dobro počutje ter dostop do izobraževanja, poklicnega usposabljanja in novih priložnosti za vodenje.
Priporočilo 13: Okrepiti naš pristop k človekovim pravicam. S temi odločnimi priporočili je MOK zavzel pomembno stališče, saj je zaščito telesnega in duševnega počutja športnikov postavil za najpomembnejšo prednostno nalogo celotnega olimpijskega gibanja in se ponovno zavezal k razvoju programov in pobud, ki bodo vsakemu športniku zagotovile, da bo lahko treniral in tekmoval v varnem športnem okolju.
Duševno zdravje je vključeno tudi v:
Deklaracija MOK o pravicah in odgovornostih športnikov (2018)
Člen 1.7 spodbuja “varovanje duševnega in telesnega zdravja, vključno z varnim tekmovalnim in vadbenim okoljem ter zaščito pred zlorabo in nadlegovanjem”. Deklaracija športnikov je bila pripravljena v korist športnikov po vsem svetu. Športniki so v središču športa in MOK še naprej krepi svojo podporo športnikom, tako da poskrbi, da se njihov glas sliši. Deklaracija, ki je nastala v sodelovanju s skupnostjo športnikov, obravnava najpomembnejša vprašanja, s katerimi se športniki soočajo danes, vključno z integriteto in čistim športom, upravljanjem in komuniciranjem, kariero in trženjem, varovanjem in tekmovanjem.
Pt 7: Spoštovati pravice in dobro počutje drugih športnikov, njihovega spremstva, prostovoljcev in vseh drugih v športnem okolju ter jih ne diskriminirati.
Etični kodeks Mednarodnega paraolimpijskega komiteja (IPC) (2016), člen 1.5: “Varujte športnikovo telesno in duševno zdravje ter ravnovesje.” Člen 1.6: “Ne dopuščamo nobene prakse, ki pomeni kakršno koli obliko fizične ali duševne poškodbe. Prepovedane so vse oblike nadlegovanja, vključno s fizičnim, psihičnim, poklicnim ali spolnim.”
Medicinski kodeks olimpijskega gibanja MOK (2016), člen 1: “Olimpijsko gibanje za izpolnitev svojega poslanstva spodbuja vse zainteresirane strani, da sprejmejo ukrepe … potrebne za varovanje zdravja udeležencev z zmanjšanjem tveganja telesnih poškodb, bolezni in psihične škode.” Člen 2.1.1: “Pogoji in okolje za treninge in tekmovanja morajo prispevati k dobremu telesnemu in psihološkemu počutju športnikov … ” Člen 2.1.4: 2.1.4. “V korist vseh vpletenih je treba objaviti ukrepe za varovanje zdravja športnikov in zmanjšanje tveganj za telesne poškodbe in psihološko škodo.”
Medicinski kodeks IPC (2011), člen 1: “Paraolimpijsko gibanje mora pri izpolnjevanju svojega poslanstva spodbujati vse zainteresirane strani, da sprejmejo ukrepe … potrebne za varovanje zdravja udeležencev in zmanjšanje tveganja telesnih poškodb in psihične škode.” Člen 40: 40. člen: “Nobena praksa, ki bi pomenila kakršno koli telesno poškodbo ali psihično škodo za športnike, ni sprejemljiva. Člani paraolimpijskega gibanja morajo zagotoviti, da so pogoji varnosti, dobrega počutja in zdravstvene oskrbe športnikov ugodni za njihovo telesno in duševno ravnovesje. Sprejeti morajo potrebne ukrepe za dosego tega cilja in za zmanjšanje tveganja poškodb in bolezni.” Člen 42: 42. člen: “V korist vseh vpletenih je treba objaviti ukrepe za varovanje zdravja športnikov in zmanjšanje tveganja telesnih poškodb in psihične škode.”